ZGODILA SE MI JE KRIVICA
Prebudila sem se v lepo sončno jutro. Pretegnila sem se in poslušala žvrgolenje ptičkov. Takrat sem se spomnila, da bo to moj prvi šolski dan. Odšla sem v kuhinjo, kjer me je že čakala mama. Zajtrk je bil že pripravljen. Usedli sva se za mizo in skupaj pozajtrkovali svež kruh z domačo slivovo marmelado ter skodelico toplega mleka.
Skupaj z mamo sva se odpravili v šolo. S seboj sem vzela košarico. V njej sem imela copatke ter mojo najljubšo igračko. V šoli smo se usedli na blazino in poslušali ravnateljico. Ko nas je pozdravila, je sledila predstava »Listje žvrgoli«. V njej so nastopali medvedek Benjamin, zajček Garfild, tigrček Pinki in njihovi starši. Predstava je trajala trideset minut. Nato je sledil moj najljubši del šolskega dne in sicer podelitev daril in spoznavanje prijateljev. Še dobro, da je bila košarica dovolj velika za zajčka, ki sem ga dobila. Spoznala sem veliko prijateljev in skupaj smo šli v jedilnico ter se posladkali s tortico. Bila je ledena, take imam najraje. Ko smo vsi pojedli, smo skupaj s starši odšli domov. Tudi naslednje dni je bilo v šoli zelo lepo. Veliko smo se igrali, peli in risali. Razred je bil lepo urejen. Na stenah so visele slike različnih živali. Po omarah so bile zložene igračke s katerimi smo se veliko igrali. Stene na hodnikih so bili pobarvane z lepo rumeno barvo, kjer so viseli naši izdelki.
Po enem mesecu pa sem prišla v šolo in na steni videla napis: »Ti si osel!« To pa meni ni bilo všeč, zato sem v razredu vzela gobo s katero smo brisali tablo, jo zmočila in z njo začela brisati napis. Ravno takrat pa je po hodniku prihajala učiteljica. Začudeno me je pogledala in vprašala kaj packam. Povedala sem ji, da je nekdo popisal steno in da bi jo rada očistila. Vendar na moje veliko razočaranje, mi učiteljica tega ni verjela in me pred celim razredom obtožila, da sem popisala steno. Bila sem žalostna, saj me je obdolžila po krivem. Za kazen me je presedla v zadnjo klop in za nalogo sem morala desetkrat napisati šolska pravila.
Doma sem velikokrat razmišljala o tem dogodku in ugotovila, da se nisem znala in tudi ne mogla braniti. Takrat sem se odločila, da se mi to ne sme več zgoditi in da moram postati močnejša in se boriti zase. Res sem bila še zelo mlada, vendar pa sem že vedela kaj je prav in kaj ne. Nekaj dni sem bila zelo užaljena, nato pa sem postajala močnejša. Mogoče pa mi je ravno ta dogodek omogočil, da sem začela drugače razmišljati?!
no to je prvi del
Prebudila sem se v lepo sončno jutro. Pretegnila sem se in poslušala žvrgolenje ptičkov. Takrat sem se spomnila, da bo to moj prvi šolski dan. Odšla sem v kuhinjo, kjer me je že čakala mama. Zajtrk je bil že pripravljen. Usedli sva se za mizo in skupaj pozajtrkovali svež kruh z domačo slivovo marmelado ter skodelico toplega mleka.
Skupaj z mamo sva se odpravili v šolo. S seboj sem vzela košarico. V njej sem imela copatke ter mojo najljubšo igračko. V šoli smo se usedli na blazino in poslušali ravnateljico. Ko nas je pozdravila, je sledila predstava »Listje žvrgoli«. V njej so nastopali medvedek Benjamin, zajček Garfild, tigrček Pinki in njihovi starši. Predstava je trajala trideset minut. Nato je sledil moj najljubši del šolskega dne in sicer podelitev daril in spoznavanje prijateljev. Še dobro, da je bila košarica dovolj velika za zajčka, ki sem ga dobila. Spoznala sem veliko prijateljev in skupaj smo šli v jedilnico ter se posladkali s tortico. Bila je ledena, take imam najraje. Ko smo vsi pojedli, smo skupaj s starši odšli domov. Tudi naslednje dni je bilo v šoli zelo lepo. Veliko smo se igrali, peli in risali. Razred je bil lepo urejen. Na stenah so visele slike različnih živali. Po omarah so bile zložene igračke s katerimi smo se veliko igrali. Stene na hodnikih so bili pobarvane z lepo rumeno barvo, kjer so viseli naši izdelki.
Po enem mesecu pa sem prišla v šolo in na steni videla napis: »Ti si osel!« To pa meni ni bilo všeč, zato sem v razredu vzela gobo s katero smo brisali tablo, jo zmočila in z njo začela brisati napis. Ravno takrat pa je po hodniku prihajala učiteljica. Začudeno me je pogledala in vprašala kaj packam. Povedala sem ji, da je nekdo popisal steno in da bi jo rada očistila. Vendar na moje veliko razočaranje, mi učiteljica tega ni verjela in me pred celim razredom obtožila, da sem popisala steno. Bila sem žalostna, saj me je obdolžila po krivem. Za kazen me je presedla v zadnjo klop in za nalogo sem morala desetkrat napisati šolska pravila.
Doma sem velikokrat razmišljala o tem dogodku in ugotovila, da se nisem znala in tudi ne mogla braniti. Takrat sem se odločila, da se mi to ne sme več zgoditi in da moram postati močnejša in se boriti zase. Res sem bila še zelo mlada, vendar pa sem že vedela kaj je prav in kaj ne. Nekaj dni sem bila zelo užaljena, nato pa sem postajala močnejša. Mogoče pa mi je ravno ta dogodek omogočil, da sem začela drugače razmišljati?!
no to je prvi del